Moje pesmi.

Truplo

Siv beton,
črna vreča,
trdo, nepremično
tam leži.

Trdo, nepremično
v vreči 
truplo ubožca, 
in čaka, da se zgodi.

In čaka,
da se osmradi,
da razpade
in se ponovno rodi!

Opozorilo

Kri,
na steni,
na preprogi,
na možu,
na mojih rokah.

Na mojih rokah,
je kri
moje žene,
je kri 
mojih otrok.

Vsi umrli,
so mrtvi,
zame,
so mrtvi,
zate.

Ta umor 
so sanje človeka,
človeka v obupu,
so sanje vseh nas,
nas živih ljudi.

A vendar
so le sanje, 
sanje neuresničene,
so le opozorilo,
opozorilo mrtvih pod nožem.

Zakaj?

Zakaj luč in tema,
zakaj zgoraj in spodaj,
zakaj levo in desno,
zakaj veselje in tegoba?

Zakaj sreča in žalost,
zakaj črno in belo,
zakaj vojna in mir,
zakaj voda in zrak?

Vsa ta nasprotja 
povezujejo svet,
tako sta moški in ženska,
najlepši duet.

Svoboda

Svoboda pride, 
svoboda gre, 
svoboda je to,
in svoboda je ono.

Pa vendar ljudje,
kaj je ta svoboda?

Svoboda je to,
kar oni reče.
Svoboda je tisto,
kar oni žele.

Pa vendar ljudje,
kaj je to kar oni žele?

Kar oni žele,
je njih volja,
so njih zakoni.
To njihova je OBLAST.

Pa vendar ljudje,
je to še svoboda?

To ni več svoboda,
to je le utvara,
ki nam oni jo ustvarijo, 
da v oblasti nas imajo.

Zato zdaj skupaj Ljudje,
branimo svobodo.
Svobodo ki last bo nas vseh,
a nihče ji ne bo vladar! 

Evtanazija da ali ne?

Evtanazija pomeni lepa, lahka smrt, olajšanje (ali skrajšanje) trpljenja in smrtnega boja umirajočim ali neozdravljivo bolnim.

Začel sem z definicijo evtanazije, takoj pa je treba povedati poleg definicije tudi osnovno razdelitev evtanazije. Poznamo prostovoljno (ko oseba, ki želi umreti, popolnoma prisebno da svoj pristanek) in  neprostovoljno (ko oseba, ki želi umreti, ni prisebna in je kot takšna nekompetentna in nesposobna dati svoj pristanek). Pri obeh vrstah evtanazije pa poznamo še aktivno (ko druga oseba aktivno odredi smrtni odmerek zdravila ali kakšne druge snovi osebi, ki si želi umreti) in pasivno (ko druga oseba s posredovanjem sredstev ali informacij osebi, ki želi umreti, to omogoči). Ob tem pa je treba še poudariti da odklopitev bolnika, ki je klinično mrtev, in ga pri življenju ohranjajo le še aparati, ni evtanazija in je že sedaj zakonsko urejena in tudi dovoljena v RS.

No to je bil začetek da vemo vsi o čem bom govoril.

Evtanazija? Meni sama evtanazija ni preveč všeč, kajti dogajajo se zlorabe.In to je prvi problem, ki bi nastal pri legalizaciji same. Če pogledamo za primer Nizozemsko. Tam je evtanazija legalizirana, ozakoniten je sistem, ki to področje ureja, pa vendar je tretjina evtanaziranih bila evtanazirana proti svoji volji. Torej lahko trdimo, da se zlorabam ne moremo izogniti, če so se pojavljale še v tako razvitih državah kot je Nizozemska, Belgija in Švica(ki imajo evtanazijo legalizirano). Poleg zlorab, pa vsi pozabljajo na zdravnike. Zdravniki ob koncu svojega študija izrečejo Hipokratovo prisega, v kateri prisežejo, da ne bodo nikoli nikomur odmerili smrtni odmerek smrtonosne droge, tudi če bi jih prosil. Poleg Hipokratove prisege so tu še različno kodeksi, ki so v čistem nasprotju z postopkom evtanazije. Kot najpomembnejše pri evtanaziji pa je to, da bi z legalizacijo evtanazije kršili 2. člen deklaracije o človekovih pravicah (OZN, 1948), ki govori o popolni nedotakljivosti človeškega življenja. Tako govori tudi 17. člen ustave RS. 

Ampak vendarle moramo evtanazijo pogledati še iz strani bolnika. Bolnik z neozdravljivo boleznijo, ki je priklenjen na posteljo in je obsojen na trpečo smtr, si po mojem mnenju zelo želi dostojne smrti in v takem primeru čimprejšnje. Nekje sem prebral primer Italijanke, ki je imela kožnega raka, ki se ji je razširil po vsem telesu. Najprej je izgubila občutek za voh in okus, nato pa ji je 5 let zatem rak povzročil popolno slepoto in ji obraz izmaličil do neprepoznavnega. "To, kar trpim, ne bi niti žival. Prosim vas samo za dostojno smrt." je izjavila v svoji prošnji za evtanazijo. Res je, kot sem že prej omenil, človeško življenje največja vrednota, ampak ali je tako življenje, ko človek le še trpi, res smiselno. Mislim da bi v tem primeru si vsak želel končati to trpljenje.

Ob tem pa moramo pogledati še na ilegalno evtanazijo, ki se pojavlja po vsem svetu. Tako se je leta 2007 začel postopek proti medicinski sestri in zdravnici v Franciji, ker sta bolniku, ki ju je prosil, dali smrtonosen odmerek neke droge. Ob tem se je pojavilo 2134 bolničarjev, ki so priznali v neki francoski reviji, da so bolnikom v hudih mukah na njihovo prošnjo pomagali umreti in jih tako rešili muk. Sedaj pa poglejte, če bi prišlo do legalizacije, bi si s tem pridobili nadzor nad vso to ilegalno evtanazijo.

Na tej točki pa pridem do zaključka. Po moje bi bila legalizacija do neke mere sprejemljiva. Zame je sprejemljiva le prostovoljna evtanazija in še pri prostovoljni le pasivna in ne tudi aktivna. Ampak da bi prišlo do legalizacije bi morali ustvariti sistem s katerim bi se izognili v večji meri zlorabam, kajti nikoli se jim ne bomo moli popolnoma izogniti.

tako to bi bilo od mene o evtanaziji vse. Če pa bi bko kaj pripomnu pa kar komentirajte.

Klemen

Naj se vam predstavim

Ja mislim, da se za otvoritev svojega prvega bloga moram najprej predstaviti. Nekateri zvesti spremljevalsi me morda že poznate, ampak za vse, ki me še ne.

Sem Klemen iz okolice Celja, natančnej iz Dobrne. 

Star sm 18 let, jeee povnoletn biu pred kratkim. Kar smo že tud dobr zapil na mali fešti, ki sm jo mel organizirano. Mal mi je blo čoravo, ker mi je tist dan polovica folka odpovedal, ampak tisti, ki so prišli, so se imeli fajn. Pijače ni ostalo veliko.

Obiskujem GCC, program predšolska vzgoja. Ja vem, redki smo fantje na tem programu. Trenutno nas je v 8 razredih 6, kar je po eni strani kr povprečno. Se je pa že tud zgodil da jih je bilo precej majn. Ampak dobra stran tega, da si eden izmed redkih je, da si obdan z dekleti vedno.

V zadnem času sem pri sebi opazil veliko spremembo v mišlenju in obnašanju. Precej sem se zresnil in začel razmišljati bol resno in realno. To nekako ni povezano s tem da sem dopolnil 18 let, ampak s tem da imam po novem veliko novih prijateljev, ki pa se precej razlikujejo od mojih prejšnjih. Nekako so me potregnili s sabo v svoje resne vode( ane nina :P). V zadnjem času tudi veliko več berem. Pred kratkim sem prebral knjigo Sabriel(odlična knjiga), trenutno pa berem Hurinova otroka in Silmarillion od J.R.R. Tolkiena. Pričel sem tudi s pisanjem pesmi(jih bom objavil v kratkem.

Tako to bi bilo od mene nekako za prvič vse.

P.S: Opravičujem se za vse slovnične napake ali pa naprimernost prve objave (se še privajam na blogarstvo)